Emisije toplogrednih plinov

Izpusti toplogrednih plinov se merijo v ekvivalentu toplogrednega potenciala CO₂ in se v Sloveniji po področjih delijo na (ARSO, 2023):

• Raba energije, 80% izpustov
• Kmetijstvo, 10% izpustov
• Industrijski procesi, 7,4% izpustov,
• Odpadki, 2,6% izpustov,
• Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (ni upoštevana)

Emisije iz “rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF)” se spreminjajo glede na stanje gozdov in ni upoštevana v tem izračunu, ker imajo na njo naravni pojavi, kot je bil npr. žled leta 2014, zelo velik vpliv.

Raba energije se deli na porabo goriv (78% izpustov) in na ubežne emisije (2% izpustov), ki nastanejo npr. zaradi neželenih izpustov pri izkopu in ravnanju s premogom oz. fosilnim plinom.

Poraba goriv (78%) se deli na:

• Promet, 32,8% izpustov,
• Energetika (elektrarne in toplarne), 27% izpustov
• Industrija in gradbeništvo, 10,8% izpustov,
• Drugi sektorji gospodarstva, 7,4% izpustov

Kmetijstvo (10%) se deli na:

• Enterična fermentacija, to je proizvodnja metana kot del prebavnega procesa prežvekovalcev, 5,5% izpustov
• Kmetijska zemljišča, predvsem gnojenje 2,6% izpustov
• Ravnanje z gnojem, 1,9% izpustov

Industrijski procesi (7,4%) se delijo na:

• Mineralni izdelki (cement, steklena in kamena volna), 3,3% izpustov
• Poraba halogeniranih ogljikovodikov in SF6 (hladilne tekočine, polnila za klimatske in toplotne črpalke, ter hladilna tekočina za transformatorje), 1,7% izpustov
• Proizvodnja kovin, 1,1% izpustov
• Kemična industrija, 0,3% izpustov
• Neenergetska raba goriv in topil, 0,2% izpustov

Odpadki (2,6%) povzročajo izpuste predvsem zaradi:

• Odlaganje trdnih odpadkov na zemljo (metan), 1,3% izpustov
• Čiščenje odpadnih vod, 1% izpustov.

Rešljivost problema

Poraba goriv

Strategije za zmanjšanje porabe goriv so odvisne od sektorja in so podrobneje razložene spodaj. Ima pa zmanjšana poraba goriv tudi znaten pozitiven lokalen vpliv, saj je sežig ogljikovodikov povezan tudi z drugimi izpusti, ki vplivajo na lokalno okolje, npr. prašni delci, dušikovi oksidi in izpusti goriv v okolje.

Promet

Večino emisij v prometu nastaja zaradi cestnega prometa. Cestni promet je v Sloveniji skoraj izključno gnan s tekočimi fosilnimi gorivi oz. z naftnimi derivati, ki jih Slovenija v celoti uvaža.

Osebni promet bo v prihodnosti najverjetneje izvajal z baterijskimi električnimi vozili, ki jih lahko polnimo tudi z energijo iz nizkoogljičnih virov. Pričakuje se, da bo poraba električne energije naraščala, raba primarne energije pa se bo zaradi večjih izkoristkov električnih vozil manjšala.

Za tovorni promet trenutno še ni povsem jasno kaj bo prevladalo, dobra kandidata za nizkoogljični transport sta, poleg že uveljavljenega železniškega prevoza, baterijski pogon in pogon na vodikove gorivne celice v tovornjakih in drugih tovornih cestnih vozilih.

Energetika

Porabo goriv za proizvodnjo električne energije se da učinkovito zmanjšati z uporabo nizkoogljičnih tehnologij za proizvodnjo električne energije: sončne, vetrne, hidro in jedrske elektrarne.

Industrija in gradbeništvo

V gradbeništvu je izziv, da so gradbišča pogosto slabo infrastrukturno podprta ali pa so odročna in je zato potreben energent, ki omogoča avtonomno delovanje. Trenutno so to fosilna goriva, pričakuje pa se, da bo na tem področju pomembno vlogo igral vodik.

Kmetijstvo

Kmetijstvo je še nerešen problem. Večji del emisij v kmetijstvu pride iz izpustov metana, ki nastaja pri procesu prebavljanja pri prežvekovalcih, gnojenjem ter ravnanjem z gnojem. Največji potencial je tako v zmanjšanem obsegu živinoreje, ki je trenutno tudi močno subvecionirana.

Industrijski procesi

V Sloveniji imamo manjše število večjih industrijskih obratov, ki naredijo večino industrijskih emisij toplogrednih plinov.

Večje izpuste predstavljajo proizvodnja cementa v Salonit Anhovo, proizvodnja papirja v Vipap Videm Krško, proizvodnja aluminija v Talumu, ter proizvodnja jekla v SIJ.

Odpadki

Pri odlaganju bioloških odpadkov na odlagališča v anaerobnih pogojih globjih plasti nastaja metan. V Sloveniji je od 2016 prepovedano odlaganje takih odpadkov, zato delež s postopnim razplinjanjem starih odlagališč počasi pada. Nekatera odlagališča dodatno zajemajo t.i. odlagališčni plin, kjer metan predstavlja približno polovico.

Drugi večji vir izpustov predstavlja čiščenje odpadnih voda, saj je sušenje blata iz čistilnih naprav energetsko intenzivno. Bioplinarne lahko koristno zajamejo del nastajajočih plinov.

Sledi sežig odpadkov, kamor je vštet le sežig za odstranjevanje — izpusti iz obratov, kjer so odpadki del goriva (npr. v cementarnah), so všteti med industrijske vire. Majhen vir predstavlja tudi obdelava ločeno zbranih bioloških odpadkov kot naravni del procesa kompostiranja. V Sloveniji gre velik del teh odpadkov prvo skozi proces anaerobne prebave za pridobivanje bioplina.

Ponori

Na žalost tehnologija zajema in shranjevanja CO₂ še ni na dovolj visoki tehnološki ravni in na tej točki ni očitno ali bo kdaj praktično uporabna za shranjevanje znatne količine tega toplogrednega plina. S tem v mislih je tako bolje izpuste preprečiti, kot računati na to, da jih bomo kasneje odstranili iz atmosfere.

Viri

• UNFCCC National Inventory Submissions 2021, CRF. (Poročanje za leto 2019).